NEČKE
NEČKE ALI KADUNJE, KOČEVARSKO »MAUTERLE«, SO UPORABLJALI NA RAZLIČNE NAČINE. VELIKE ZLASTI ZA PEKO OZ. PRIPRAVO TESTA, MANJŠE ZA ČIŠČENJE ŽITA, MESENJE MANJŠIH KOLIČIN TESTA, PRENAŠANJE BREMEN ITD. NA KOČEVSKEM SO, ČE JE BIL PRVI OTROK ŠE V ZIBKI, V NEČKE POLOŽILI TUDI NOVOROJENČKA.
Nečke ali kadunje, kočevarsko »Mauterle«, so plitva podolgovata posoda s tankimi stenami, pravokotne oblike, izdelana iz enega kosa lesa. Na Kočevskem (pa tudi drugod po Sloveniji) so jih uporabljali na različne načine. Velike zlasti za peko oz. pripravo testa, manjše – dolge približno 70 do 80 cm, pa za čiščenje žita, mesenje manjših količin testa, prenašanje bremen itd. Na Kočevskem so, če je bil prvi otrok še v zibki, v nečke položili tudi novorojenčka.
Kočevarji so bili mojstri v izdelovanju nečk. Iztesali so jih praviloma iz bukovega debla ali ploha. Na plamenu so jih obžgali in ožgano plast ostrgali, da les ne bi popokal. Globino velikih nečk, daljših od 150 cm in širokih do 70 cm, pa so izžigali kar z žarečim ogljem.
Zunanjo stran nečk so pogosto okrasili z različnimi geometričnimi ornamenti: krožnimi okraski, zvezdami, karo vzorci, ravnimi črtami, črtami v obliki črke »s«, rastlinskimi motivi, srci itd., ki so jih izpraskali z nožem ali pa vrezali z dletom in mizarskim šestilom. Na sredino ali ob straneh otroških nečk so običajno dodatno vrezali še znamenje križa ali inicialke IHS, tik pod rob pa dodali še štiri lesene cveke za prevezovanje traku. V te nečke so otroke dajali spat, jih nesli h krstu, k zdravniku ali pa so jih v njih kopali.
Kočevarski krošnjarji, so nečke prodajali po Dolenjski in drugih pokrajinah. Kot navaja dr. Marija Makarovič, so jih ponujali z besedami: »Kupite, kupite, pisan kaduj.«
Izdelovanje nečk uvrščamo v t. i. žličarstvo in kuhalničarstvo, panogo domače lesne obrti. Izdelava suhe robe je bila razširjena zlasti po roških vaseh in južno od mesta Kočevja.
V začetku 20. stoletja se je v kočevskem okraju z izdelavo lesene galanterije ukvarjalo še 207 od 1241 hiš, zlasti v vaseh: Stari Log, Šemberk, Novi Log, Topli Vrh, Zgornji in Spodnji Komolc, Kunce, Rdeči Kamen, Podstenice, Muha vas, Mokra Gorica, Štale, Ribnik, Zgornja Srednja vas, Topla Gorica, Dolgi Dol, Stene, Rajhenav, Koprivnik, Golobinjek, Gorica, Resje, Mozelj, Rajndol, Verderb, Verdreng, Spodnji Log in Ravne.
Čeprav je bil upad zaradi velikega izseljevanja v Ameriko in opuščanja trgovanja z lesenimi izdelki med kočevarskimi krošnjarji opazen že prej, je izdelava suhe robe na Kočevskem dokončno zamrla šele po izselitvi večine prebivalstva v letih 1941/42. Drugače je na Ribniškem, kjer se je tradicija izdelovanja lesenih izdelkov obdržala do danes. Pred leti je nečke, predvsem kot spominek oz. posodo, ponovno začel izdelovati rokodelec Matija Kobola iz Šalke vasi.